Ena najbolj zanimivih dirk letos čeprav najkrajša. Tokrat je ogrevanje bilo daljše kot tekma sama, kar se pri meni le redko dogaja. Seveda pri tako kratki preizkušnji, sem vedela, da se je potrebno dobro ogreti, ker bo šlo ves čas na polno.
Nisem se motila, že v prvem kilometru sem morala pošteno pritisniti na pedala, da sem ostala v grupi. Po kakšnem kilometru je sicer postalo nekoliko laže, vendar še vedno ni bilo počitka niti za trenutek. Prvi krog je minil v nenkakšni monotoniji in tudi približno polovica drugega je bilo podobno. Potem pa se je začelo zares. V manjši hribček se je grupa malo razbila in z veliko težavo sem držala tempo. Na srečo pa se je proti Tržaški spustilo in tukaj se mi zdi, da je grupa še vedno bila skupaj, vsaj velika večina tekmovalk. Na Tržaški je bilo kar nekaj prerivanja, nič nevarnega ampak rajši sem se peljala po desnem robu, ker nikoli se ne ve. Vedela sem, da je treba pri zadnjem ovinku biti še posebej previden in sem ga odpeljala nekoliko počasneje. Potem sem lovila grupo.
Po kakšnih dvesto metrih, ko mi je končno uspelo priključiti, grupa je bila še vedno skupaj, je počilo nekje na začetku. Dekleta so padale kot domine, ropotalo je in slišalo se je krike. Z nekoliko spretnosti mi je uspelo, da sem se ognila padcu in sem zapeljala s ceste na bankino. Na srečo sem jo tokrat dobro odnesla.
Peljala sem naprej. V cilj sem prišla kot peta, ampak vem, da bi brez padca konkurentk bila precej niže. Najhuje mi je bilo zaradi Aje, ki jo je najbolj skupila. Pa tudi v šprintu je najmočnejša od naših. Sigrid bi sigurno imela mnogo več dela.
No comments:
Post a Comment