Kostanjevica na Krki 16.08.2008, Maraton po deželi cvička

Tokrat sem se odločila, da odpeljem en netekmovalni in nekoliko manj zahtevni maraton po deželi cvička. Z Marjetko sva se zgodaj zjutraj odpeljali iz Ljubljane in se ustavili še pri Silviji, da sva napolnili bidone in skupaj smo odšle na štart. Vse skupaj je bilo mišljeno bolj kot vožnja za trening in odločitev, da se peljemo boj rekreativno bi bila pravilna. Žal ni bilo tako. Na začetku je kar letelo in ker je bilo med tekmovalci mnogo takih, ki niso ravno vešči vožnje v grupi, je bilo nopotrebnega prerivanja in nevarne vožnje kar nekoliko preveč. Na srečo se je končalo brez padcev in po dvajsetih kilometrih se je grupa toliko raztegnila, da se je vse skupaj umirilo in maraton smo nadaljevale v svojem tempu.

Kmalu se nas je oblikovala manjša grupica kolesark in kolesarjev in neznanje vožnje v grupi je zopet prišlo na dan. Bilo je nevzdržno, najprej so noro pospeševali, a že v naslednjem trenutku je bilo treba pritiskati zavore, da se ne zaletiš nekomu v zadnjo gumo. Že po nekaj kilometrih smo imele tega dovolj in smo se s pomočjo še enenga kolesarja odločile, da gremo naprej in seveda se je cela grupa "šlepala" za nami kar nekaj časa. Naše izkušnje in znanje, ki smo si ga nabrale tekom maratonov je pripomoglo, da smo skupaj ujeli grupo pred nami, po tem pa je bila vožnja mnogo lažja in vozili smo precej hitro.

Pri pribljižno šesdesetih kilometrih je bila okrebčevalnica in takoj za njo vzpon, ki ni bil prezahteven niti predolg, kjub vsemu pa se je grupa kar reztegnila in vozili smo več ali manj posamično oz. po nekaj kolesarjev skupaj. Marjetki je na sredi hriba nekoliko zmanjaklo moči in je zaostala, tako, da sva s Silvijo sami nadaljevali pot. Menjavali sva se spredaj, ampak je bil veter kar moteč in je pihal naravnost v prsi. Odločili sva se, da nekoliko spustiva tempo in sva peljali bolj ali manj počasi, nakar naju po nekaj kilometrih ujame Marjetka, ki je s pomočjo prijaznega kolesarje prihitela do naju. Skupaj smo se odpeljali proti cijlju in med potjo pobirali "odpadnike".

Maraton je bil prijetn in tudi po maratonu je vladalo veselo vzdušje. Veselje pa je bilo še večje, ker nam je komentatorka ves čas govorila rezultate v metu kladiva na olimpijskih igrah, kjer je naš Primož Kozmus osvojil zlato kolajno.